Pri prijateljskih tekmah sem vedno malo bolj zadržan, ampak Zilina – Opava mi je ena tistih parov, kjer vseeno hitro dobim občutek, na katero stran bi šel. Ne zato, ker bi šlo za “ziher” zgodbo, ampak ker mi je Žilina videti bolj urejena, bolj mirna ekipa. Ne izgublja zlahka, tudi ko ni najbolj bleščeča, ostane v tekmi in si praviloma ne podre vsega sama.
Opava je po drugi strani precej bolj razgibana. Zna zadeti, zna odigrati dobro naprej, ampak ravno tako zna pustiti preveč prostora. V pripravljalnih obračunih je to včasih še bolj izrazito, ker trenerji mešajo ritem, menjajo postavitev in iščejo odgovore. Meni je pri takih ekipah težava, da jim težko popolnoma zaupam proti nasprotniku, ki je doma praviloma bolj discipliniran.
Tudi medsebojni občutek je precej jasen. Ko se ti dve ekipi srečata, ne pričakujem divjine in odprtega nogometa brez zavor. Bolj verjamem v tekmo, kjer bo treba potrpeti in kjer bo ena poteza ali napaka prevesila tehtnico. To pa je scenarij, ki mi bolj ustreza na strani domačih.
Zato je moja osnovna izbira enica. Kvota ni ogromna, je pa povsem uporabna za par. Če bi želel malo več varnosti, bi šel tudi v smer Žilina ali remi ter manj golov, ker to po mojem še bolje sledi karakterju tekme. Moj glavni občutek pa ostaja isti: domači so bližje zmagi.
