Pri tekmi Villarreal – Espanyol jaz ne kompliciram preveč: moja stran je domačin. Ni zato, ker bi bil Villarreal brez napak, daleč od tega, še vedno zna v obrambi pustiti preveč prostora, ampak ker mi je razmerje moči tukaj dovolj jasno, sploh na Estadio de la Cerámica, kjer običajno lažje narekuje tempo in tekmo potisne tja, kjer mu ustreza. V zadnjih krogih mi deluje bolj zrelo kot na začetku sezone; ne blesti ves čas, a zna preživeti slab del tekme in potem udariti ob pravem trenutku.
Pomembna opomba so izostanki. Villarreal je brez Akhomacha, kar pomeni manj neposrednosti in manj driblinga na boku, brez Papeja Gueyeja pa izgubi nekaj motorja in ravnotežja v sredini. Saliba jim predvsem skrajša rotacijo, kar se lahko pozna, če tekma dolgo visi v zraku. To niso idealne novice, a domači imajo vseeno več rešitev. Pri Espanyolu me bolj motita odsotnosti Jofreja in K. Garcie. Jofre prinese širino in pospešek v tranziciji, brez njega je napad bolj predvidljiv, K. Garcia pa zmanjšuje izbiro v zadnji tretjini, kjer gostje že sicer ne delujejo posebej mirno.
Še nekaj: ta par je v zadnjem času precej prijazen do Villarreala. Ne rečem, da preteklost zadene namesto tebe, ampak ko ena ekipa proti drugi redno najde način, to ni nepomembno. Jose Maria Sanchez Martinez zna tekmo hitro razsekati s piskanjem in kartoni, kar po moje bolj koristi domačim, ker Espanyol težje pride do ritma, če mu vzameš agresivnost. Ne pričakujem nujno goleade, bolj možno se mi zdi potrpežljivo lomljenje tekme, a enka je zame prava izbira. Zame to ni tekma za lovljenje čudežev, ampak za miren, discipliniran izbor.
Athletic Club
Celta Vigo
Deportivo La Coruna
Osasuna
Rayo Vallecano
Getafe
Valencia
Malaga 
