Ne bom kompliciral: pri paru Vaduz – Bellinzona grem na enico. Kvota sicer ni takšna, da bi človek skakal od navdušenja, ampak včasih je treba sprejeti tudi bolj “delavsko” stavo, če je slika na terenu dovolj jasna. In tukaj zame je.
Vaduz trenutno deluje kot ekipa, ki ve, kaj dela. Ni nujno vedno spektakularen, je pa zrel. Zna si vzeti pobudo, zna umiriti tekmo, ko je treba, in predvsem ne izgleda nervozno, če gola ne zabije v prvih petnajstih minutah. To mi je pri favoritih pomembno. Ne rabim romantike, rabim občutek, da moštvo obvladuje tekmo. Vaduz ga daje.
Bellinzona je na drugi strani preveč krhka. V gosteh jo hitro odnese iz ritma, sploh če nasprotnik dobro zapre sredino in jo prisili v dolge, nepovezane napade. Takrat začne delovati kot ekipa, ki samo čaka, da mine pritisk. Proti takemu domačinu je to nevarno. Če prejme prvi gol, ji zelo hitro zmanjka miru in ideje, kako nazaj v tekmo.
Tudi prizorišče tukaj nekaj pomeni. Rheinpark Stadion zna domačim dati dodatno samozavest, predvsem pa Vaduz tam igra bolj odločno, bolj na prvo žogo, z več energije. Bellinzona pa ni moštvo, ki bi me prepričalo, da lahko na takem gostovanju zdrži vseh devetdeset minut brez večjih padcev.
Edini pomislek je klasičen: nizka kvota in občutek, da “je preveč očitno”. Ampak ko odmislím ta del in gledam samo tekmo, sem precej miren. Ne pričakujem nujno razbijanja, bolj tekmo, ki jo bo Vaduz kontroliral in jo na koncu dobil dovolj rutinirano. Zame čista enica.
FC Aarau 
Yverdon Sport 
Rapperswil 
Stade Nyonnais 
