Ta tekma mi ni za frajerstvo, ampak za disciplino. Parma – Torino je zame precej jasna v smislu smeri, čeprav ne nujno v smislu zmagovalca. Moj tip je X2.
Parma me v tem trenutku ne prepriča. Deluje ekipa, ki se muči, ko mora sama graditi igro, še bolj pa takrat, ko po zaostanku lovi rezultat. Malo daje, preveč dopušča, in to se potem vleče iz kroga v krog. Dodatna težava so izostanki. Almqvist manjka, kar ni nepomembno, ker jim vzame nekaj hitrosti in neposrednosti v prehodu. Nicolussi Caviglia je zame še večji minus, ker ravno v sredini Parma potrebuje mir in nekoga, ki zna povezati linije. Brez njega zna vse skupaj izpasti precej razbito. Valenti v obrambi pomeni manj stabilnosti in manj izbire zadaj, Elphege pa dodatno oži rotacijo.
Torino ni ekipa, ki bi ji slepo zaupal za čisto dvojko na vsakem gostovanju, ampak v primerjavi s to Parmo izgleda bolj odraslo. Ni brez napak, a ima več reda v igri in manj nihanj. Njihovi manjkajoči igralci, Ilkhan, Israel in Fortini, po mojem ne režejo tako globoko v osnovno idejo moštva. Bolj govorimo o širini kadra kot o tem, da bi jim manjkal glavni motor ekipe.
Tudi občutek iz medsebojnih tekem mi pravi, da zna biti to spet precej zaprta zgodba. Torino je sposoben odpeljati tekmo v ritem, ki mu ustreza, Parma pa trenutno ne deluje kot moštvo, ki bi znalo takšno tekmo zlomiti na silo. Na Enniu Tardiniju bo domačin seveda imel svoje minute pritiska, ampak skozi devetdeset minut bolj zaupam gostom, da vsaj ne izgubijo.
Za mene je to ena tistih tekem, kjer ne kompliciram. X2 ima smisel.
Lecce 
Sassuolo 
Bologna 
Monza 
Udinese 
Genoa 
