Pri takih tekmah si vedno najprej postavim čisto preprosto vprašanje: ali iščem samo pravilen znak, ali hočem iz para iztisniti še nekaj več. Pri obračunu Manchester City – Ipswich Town meni to deluje kot ena tistih tekem, kjer je čista enica zelo blizu, ampak sama po sebi ni ravno mamljiva. Zato mi je precej bližje kombinacija zmaga domačih in vsaj dva gola na tekmi.
City trenutno izgleda kot ekipa, ki ne rabi popolne predstave, da nasprotnika zlomi. Imajo ritem, imajo širino, predvsem pa delujejo mirno tudi takrat, ko tekma ne steče idealno od prve minute. Na Etihadu znajo takšne nasprotnike stisniti visoko, jih utruditi z dolgimi posestmi in potem slej ko prej pridejo luknje. Ipswich zna biti pogumen, ampak proti takšni zasedbi te pogum hitro stane prostora za hrbtom.
Pomembna stvar pri gostih je odsotnost J. Taylorja. Ni nujno igralec, zaradi katerega bi se lomile naslovnice, je pa točno tak profil, ki v takšnih tekmah pride prav zaradi teka, svežine in dodatne globine v rotaciji. Ko greš na gostovanje k ekipi, ki ti bo verjetno vzela velik del žoge, potrebuješ vsak košček energije za prehode in za obrambno disciplino. Brez njega je Ipswich zame malo ožji, malo manj nevaren, predvsem pa manj prilagodljiv, če mora med tekmo kaj spreminjati.
Ne bom kompliciral: vse razen domače zmage bi bilo zame presenečenje. Če kdo želi igrati varno, je enica dovolj logična. Jaz osebno bi šel raje v zmago Cityja in več kot 1,5 gola, ker težko vidim scenarij, v katerem domači to dobijo na nek mučen, zaprt način. City ima preveč kvalitete, Ipswich pa ravno dovolj ranljivosti, da se tekma odpre.
Arsenal 
Brighton 
Hull City 
Liverpool 
Newcastle 
Crystal Palace 
