Ne bom kompliciral: pri paru Genoa – Ascoli ostajam na domači enici. Pokalne tekme me sicer pogosto pripravijo do previdnosti, ker favorit v tem delu sezone še ni nujno v pravem ritmu, ampak tukaj vseeno vidim dovolj razlogov, da zaupam domačim.
Ascoli je v novo sezono vstopil z dobro energijo in to ekipi vedno da nekaj samozavesti, toda to je zdaj precej višji test. Na Luigi Ferrarisu zna Genoa takšne večere odigrati bolj zrelo, predvsem pa z več miru. Ne pričakujem tekme, ki bo letela z ene strani na drugo. Bolj si jo predstavljam kot potrpežljivo domačo predstavo, kjer bo favorit počasi stiskal obroč in čakal svojo priložnost.
Medsebojni dvoboji mi niso glavni argument, so pa dovolj dober opomnik, da Genoa proti Ascoliju običajno najde način. V takih pokalnih parih pogosto odloča širina kadra in občutek imam, da bo prav tam razlika najbolj vidna. Če domači zadenejo prvi, se lahko vse skupaj hitro prelomi v smer, ki jim ustreza. Tudi psihološko je pritisk bolj na njih, a ravno to včasih loči resno ekipo od tiste, ki pride samo po presenečenje.
Pomembno je tudi to, da pri obeh ekipah ni poročil o ključnih poškodbah ali kaznih, zato pričakujem precej običajen pristop in brez večjih alibijev. To mi je všeč, ker potem težje iščem razloge proti favoritu. Ne iščem goleade, iščem resno, kontrolirano domačo zmago. Moj tip je 1. Za bolj previdne je zanimiva tudi varnejša varianta na domače ob manjšem številu golov, ampak osnova ostaja ista: Genoa bi to morala oddelati.
