Takšne tekme me vedno malo ustavijo, ker na prvi pogled delujejo enostavne, v resnici pa niso. France – Morocco je par, kjer favorit obstaja, ampak ga moraš znati pravilno brati. Jaz tukaj vseeno ostajam na enici.
Francozi delujejo kot ekipa, ki zna zmagati na več načinov. Če tekmo odprejo hitro, te znajo zadaviti z ritmom in individualno kakovostjo. Če pa se zadeva zapre, imajo dovolj miru, da ne znorijo in čakajo svoj trenutek. To mi je pri njih najbolj všeč. Ne igrajo vedno lepo, igrajo pa z občutkom, kot ga imajo velike reprezentance, ko pridejo daleč.
Maroko je po drugi strani zgodba turnirja in tega jim ne more nihče vzeti. Obrambno so zelo resni, kompaktni, požrtvovalni in nevarni, ko nasprotnik pusti prostor. Ravno zato te tekme ne vidim kot sprehod za Francijo. Če bo favorit preveč neučakan, si lahko sam zakomplicira večer. V Bostonu, na nevtralnem prizorišču, tudi ni tiste klasične domače energije, ki bi dodatno nosila eno stran.
Vseeno pa pri meni prevaga ostaja na francoski strani. Že v prejšnjem medsebojnem obračunu na veliki sceni se je videlo, da Maroko lahko dolgo drži tekmo živo, a proti tej ravni kakovosti težko preživi vseh 90 minut brez napake. Francija ima več globine, več rešitev v zadnji tretjini in predvsem več igralcev, ki iz polpriložnosti naredijo razliko.
Kvota na čisto enico ni ogromna, je pa po mojem še uporabna. Če kdo igra bolj ziheraško, razumem tudi varianto Francija ali remi, ampak jaz bom tukaj vzel zmago Francije. Ne pričakujem razbijanja, bolj tekmo potrpljenja, ki se na koncu nagne na pravo stran favorita.
