Ne bom se pretvarjal, pri prijateljskih tekmah me nizke kvote redko premaknejo. Preveč menjav, preveč eksperimentiranja, včasih tudi premalo tekmovalnega naboja. Ampak pri paru FC Zurich – Schaffhausen vseeno pridem do iste točke: tu sem na strani domačih.
Zurich sicer ni ekipa, ki bi me trenutno slepo prepričala brez pomisleka. Ima nekaj nihanja v igri, zna si zakomplicirati tekmo in tudi zadaj ni vedno brezhiben. A razlika je vseeno precej jasna. Schaffhausen je v teh uvodnih nastopih pustil zelo bled vtis, posebej v napadu, kjer deluje brez prave ostrine in ideje. Še bolj me moti njihova mehkoba v obrambi, ker ob resnejšem pritisku prehitro začnejo pokati.
Tu ne iščem čudeža, ampak precej preprosto zgodbo. Zurich ima več kakovosti, več individualnih rešitev in dovolj tempa, da takšno tekmo spravi pod nadzor. Če zadene zgodaj, bi se gostom lahko hitro odprlo nekaj lukenj, ker ne delujejo kot ekipa, ki zna mirno preživeti slabih petnajst minut. Ravno zato mi klasična enica deluje logično.
Bi pa dodal še kanček previdnosti. Prijateljska tekma je vseeno prijateljska tekma. Trener lahko ob polčasu obrne skoraj celo enajsterico in s tem ubije ritem, ki ga je ekipa gradila. Zato razumem tudi bolj varen pristop z domačimi brez poraza in z vsaj dvema goloma na tekmi. Če pa moram izbrati eno smer brez kompliciranja, ostanem pri 1. Zame je to tip, ki ga igram zmerno, ne pa noro.
