Ta par me je na prvi pogled malo zmedel, ker pri prijateljskih tekmah trg pogosto išče eksotiko tam, kjer je jaz ne vidim. Pri England – Uruguay grem precej preprosto v enko.
Ne zato, ker bi Anglija delovala brezhibno, ampak zato, ker mi je njena slika v tem trenutku bolj zdrava in bolj primerna za takšno tekmo. Doma, na Wembleyju, običajno igra z več tempa, z več pritiska na žogo in predvsem z več samozavesti v zadnji tretjini. Uruguay je ekipa, ki zna biti trda, neugodna in taktično disciplinirana, ampak v napadu mi ne daje občutka, da lahko dalj časa drži korak, če Anglija zadane ritem.
Tudi stari medsebojni dvoboj iz leta 2014 me tukaj ne zanima preveč. To je drugačen kontekst, drugi igralci, druga energija. Pri prijateljskih tekmah jaz vedno gledam predvsem to, katera reprezentanca lažje ustvari pritisk in katera ima več naravne širine v kadru. Tu sem bližje Angležem.
Seveda je treba biti pošten: prijateljske tekme so včasih čudne. Menjave razbijejo ritem, intenziteta ni vedno enaka, kakšna ekipa odigra le eno dobro polčasje. Ravno zato ne iščem akrobacij, ampak osnovni znak. Enka pri tej kvoti zame ni spektakel, je pa povsem igriva odločitev.
Moj občutek je, da bo Anglija prej našla gol ali dva, kot pa da bi Uruguay narekoval tekmo. Ne kompliciram: moj tip ostaja zmaga domačih.
