To je ena tistih tekem, kjer na papirju marsikaj vleče v previdnost, jaz pa vseeno rahlo bolj zaupam domačim. England – Japan ni ravno par, pri katerem bi brez razmisleka letel na nizko kvoto, ampak Wembley pri takih večerih pogosto naredi razliko. Angleži znajo v prijateljskih tekmah delovati malo raztreseno, to drži, a ko imajo pred sabo reprezentanco, ki je organizirana in hitra v prehodu, se praviloma zresnijo.
Japonska mi je v zadnjem obdobju pustila dober vtis. Delujejo kompaktno, ne razpadajo zlahka in znajo kaznovati slabo postavitev nasprotnika. Ravno zato to ni tekma, kjer bi pričakoval odprt festival priložnosti. Bolj verjamem v partijo, kjer bo Anglija morala potrpeti, malo več krožiti žogo in iskati trenutek, ko bo individualna kakovost prebila blok. Pri takih obračunih pogosto odločijo malenkosti: en dober predložek, ena prekinitev, ena napaka v oddaji.
Kar me vleče na enico, je širina in višji plafon Anglije. Ko tekma ni povsem tekoča, imajo več igralcev, ki jo lahko obrnejo s potezo ali dvema. Japonska je neugodna, ampak proti ekipam, ki fizično držijo ritem in pritiskajo dovolj visoko, se jim zna zatakniti pri iznosu. Tudi dejstvo, da ni izpostavljenih ključnih odsotnosti, mi pri Angležih pomaga, ker pričakujem precej resno postavo in ne eksperimentalnega cirkusa.
Ne bom lagal, to ni tip, ki bi ga igral noro agresivno. Kvota je takšna, da zahteva nekaj discipline. A če moram izbrati stran, ostanem pri Angliji. Ne zaradi romantike, ampak zato, ker doma v takem okolju preprosto vidim več poti do zmage kot Japonska. Moj tip je 1.
