Takšne tekme imam po eni strani rad, po drugi pa jim nikoli ne zaupam povsem. Congo – Cameroon je zame tipičen primer para, kjer marsikdo pričakuje enosmeren promet, jaz pa vseeno najprej pomislim na potrpežljivost. V teh uvodnih kvalifikacijskih terminih ekipe še niso v pravem tekmovalnem ritmu, zato bolj kot karkoli drugega gledam profil reprezentance, zrelost in to, kako zna kdo zmagovati tudi takrat, ko ne blesti. In tukaj sem precej jasno na strani Kameruna.
Ne pričakujem lepe tekme. Prej eno trdo, fizično, z malo prostora in precej previdnosti. Ravno zato mi je gost bolj všeč. Kamerun ima več moči v dvobojih, več reda brez žoge in predvsem več igralcev, ki lahko odločijo tekmo iz ene situacije. Medsebojni obračuni so bili pogosto tesni, kar mi samo potrjuje občutek, da to ne bo razlika dveh ali treh razredov na igrišču, ampak bolj partija živcev. V takšnih partijah praviloma raje vzamem bolj izkušeno ekipo.
Pri Kongu me moti predvsem to, da proti takemu nasprotniku hitro zdrsne v reaktiven nogomet. Če prvi ne zadenejo, se jim zna tekma zapreti, potem pa začnejo loviti rešitev z dolgimi žogami in prekinitvami. To je voda na mlin Kamerunu, ki zna takšne minute “ubiti” in tekmo spraviti tja, kjer mu ustreza. Pomembno je tudi, da pred tekmo ni udarnih novic o ključnih odsotnostih pri gostih; pri takem tipu vedno nočem videti lukenj v osi ekipe ali manjkajočega napadalca, ki bi pokvaril načrt.
Moj izbor je torej 2. Ni tip, kjer bi kompliciral s hendikepi. Čista zmaga Kameruna, tudi če pride skromno, z 0:1, mi tu deluje najbolj pošteno.
