Ta tip ni za tiste, ki iščejo spektakel. Pri paru Algeria – Senegal meni vse skupaj diši po zategnjeni, potrpežljivi tekmi, kjer ena napaka lahko odloči več kot deset lepih akcij. Zato razumem idejo X2. Ne zato, ker bi Senegal name pustil vtis izrazitega favorita, ampak zato, ker so takšne tekme na turnirjih pogosto precej bolj nervozne, kot si ljudje predstavljajo. Ko se ritem ne odpre, favorit hitro izgubi ostrino, nasprotnik pa dobi občutek, da lahko odpelje vsaj točko.
Alžirija ima seveda svoje argumente. Domače okolje v Barakiju ni zanemarljivo in v zadnjih medsebojnih obračunih je znala Senegal večkrat umiriti ter ga potisniti v tekmo na en gol. Ampak ravno tukaj vidim past. To ni par, kjer bi ena ekipa drugo redno povozila. Bolj gre za dvoboj potrpežljivosti, duel, kjer se dolgo čaka na prvo pravo luknjo. In če te luknje ni dovolj zgodaj, začne favoritu v glavo lesti pritisk, Senegal pa postane vse bolj nevaren predvsem v smislu rezultata, ne nujno lepote igre.
Všeč mi je tudi to, da Senegal deluje kot ekipa, ki zna tekmo zapreti in jo narediti grdo. To je za stavnika pogosto bolj pomembno kot všečen nogomet. Sodnik P. Atcho zna s svojim kriterijem razbiti tempo, kar bi spet bolj koristilo ekipi, ki želi nižji ritem in manj odprte igre. Jaz tukaj ne bi silil v čisto enko, ker mi preprosto ne deluje kot tekma za prepričljivo domačo zmago. Če bi moral izbrati en listič, ostanem pri X2. Ne zaradi senzacije, ampak zaradi občutka, da bo Senegal zelo dolgo v igri in da je remi bolj blizu, kot se zdi na prvi pogled.
