Pri tej tekmi nimam potrebe po iskanju eksotike. Omonia Aradippou – Apoel Nicosia je zame ena tistih tekem, kjer je osnovna logika čisto dovolj: gostje imajo več kakovosti, več hitrosti v zadnji tretjini in predvsem precej več rešitev, ko se tekma zaplete.
Omonia me letos ne prepriča. Deluje ekipa, ki mora za vsak gol garati predolgo, in ko enkrat zaostane, se ji igra hitro sesuje. Ni nujno, da bodo doma povsem nadigrani, ker znajo nekaj časa stati kompaktno, ampak težava je drugje — proti močnejšemu nasprotniku moraš imeti tudi odgovor naprej, ne samo branjenja. Tega pri njih ne vidim dovolj.
Apoel po drugi strani ni brez napak. Včasih si sam zakomplicira tekmo, pusti preveč prostora in podari kakšno nepotrebno situacijo. Ampak razlika v napadalnem potencialu je prevelika, da bi jo ignoriral. Tudi medsebojni dvoboji mi tu povedo dovolj: ta par je bil za Omonio pogosto zelo neprijeten in psihološki moment pri takih ekipah ni zanemarljiv.
Malce me zadržuje le to, da zna biti na takem stadionu tekma bolj raztrgana, kot bi si favorit želel, in če domači dolgo držijo ničlo, lahko postane nervozno. Kljub temu ostajam pri čisti dvojki. Kvota ni nora, je pa po mojem še vedno uporabna za listič, posebej če ne želim izumljati tople vode.
Pafos 
Aris 
Omonia 29is Maiou 
Karmiotissa 
Anorthosis 
Olympiakos 
Nea Salamis 
