Ne bom kompliciral: moja izbira za Venezia – Inter je dvojka. Kvota ni nič posebnega, ampak to je ena tistih tekem, kjer me bolj zanima resnost favorita kot lepota predstave.
Venezia mi letos ne daje občutka ekipe, ki bi znala trpeti 90 minut brez večjih lukenj. Naprej naredi premalo, zadaj pa prej ali slej popusti. Ko k temu dodaš še odsotnosti Adoranteja, Franjica in Sverka ter še Correie, ki očitno prav tako ne bo nared, postane slika še slabša. Adorante pomeni manj globine v napadu, Sverko in Franjic pa zmanjšata stabilnost in rotacijo v obrambi, kar je proti Interju hitro problem.
Tudi Inter ni popoln. Manjkajo C. Jones, Luis Henrique, L. Martinez, Pavard in Stones, kar ni zanemarljivo. Brez Martineza je manj naravne ostrine v zaključku akcij, brez Pavarda in Stonesa je nekoliko manj varnosti v zadnji liniji, predvsem pri rotaciji. Ampak ravno tu je razlika med takimi ekipami: Inter si lahko privošči odsotnosti in še vedno na igrišče pošlje zasedbo, ki je za takšno gostovanje dovolj močna.
Na stadionu Pier Luigi Penzo zna biti gostovanje nerodno, ker domači pogosto začnejo z energijo in na takih terenih favorit včasih ne blesti od prve minute. Zato osebno ne bi lovil kakšnih pretiranih hendikepov. Bolj mi diši klasična zmaga gostov, tudi zato, ker je to par, ki ga Inter navadno zna odigrati brez preveč drame.
Če povem po domače: ne pričakujem razbijanja, pričakujem pa kontrolo. Inter ima več reda, več kakovosti in tudi več rešitev s klopi. Moj tip ostaja 2.
Lazio 
AS Roma 
Como 
Fiorentina 
Parma 
