Ne bom kompliciral: pri tekmi Inter Milano – Fiorentina grem na domačo enico. Kvota ni za lovce na čudeže, je pa zame povsem uporabna za listke, kjer nočem izumljati tople vode.
Inter trenutno deluje zrelo, mirno in predvsem zelo učinkovito. Na San Siru zna takšne tekme odpeljati na način, da nasprotniku hitro vzame sapo, potem pa ga sili v napake. Fiorentina mi v tem obdobju ne daje občutka ekipe, ki bi znala zdržati tak pritisk, sploh ne v gosteh. Prevečkrat pade že ob prvem resnem naletu.
Je pa pošteno povedati tudi to, da Inter ni brez težav. Odsoten je Lautaro Martinez, kar se vedno pozna, ker izgubiš napadalca, ki zna iz polpriložnosti narediti gol in s svojim gibanjem odpira prostor drugim. Manjkajo tudi Pavard, Stones, Luis Henrique, C. Jones in Spinacce, zato obramba ni čisto v idealni postavitvi in Inter mogoče ne bo tako brezhiben zadaj, kot bi bil sicer. To je edini razlog, da enice ne bi igral preveč agresivno.
Tudi Fiorentina prihaja z luknjami. Ranieri in Parisi pomenita manj stabilnosti v zadnji vrsti, Sottil pa manj hitrosti in prodornosti po boku. Atta dodatno skrajša rotacijo v vezi. Če že iščem malo boljšo idejo od gole enice, mi je všeč tudi Inter zmaga in več golov na tekmi. Ampak osnovna misel ostaja ista: domači morajo to vzeti.
Lazio 
AS Roma 
Como 
Udinese 
Genoa 
Parma 
Venezia 
