Pri takih tekmah si vedno najprej postavim isto vprašanje: ali je favorit res toliko boljši, ali samo nosi večje ime? Pri paru Atalanta – Pafos imam občutek, da je razlika vseeno realna. Ne zaradi blišča, ampak zaradi načina, kako Atalanta zna odigrati takšne evropske večere, tudi ko ni posebej razigrana v napadu.
V zadnjem obdobju domači niso delovali kot ekipa, ki bo vsakemu nasula tri ali štiri gole, so pa zelo urejeni brez žoge. Meni je to tukaj pomembnejše od same atraktivnosti. Pafos zna biti naprej precej živahen in ni brez ideje, zato to ni ravno tekma, kjer bi goste odpisal kar na ime. Ampak imajo eno napako, ki je proti takšnemu tekmecu nevarna: preveč prostora puščajo v tranziciji in prehitro se raztegnejo. Atalanta je ravno dovolj zrela, da takšne stvari kaznuje brez velikega cirkusa.
Ker med njima ni neke prave zgodovine, se niti ne ukvarjam preveč z medsebojnimi dvoboji. Bolj gledam profil obeh ekip. Italijani delujejo bolj mirno, bolj kontrolirano, kot ekipa, ki zna zadržati tekmo tam, kjer ji ustreza. Če zadenejo prvi, si res težko predstavljam preobrat. Tudi prizorišče v Bergamu zna pomagati, ker domači v takem okolju običajno ne komplicirajo po nepotrebnem.
Kvota na enico ni ravno darilo, to povejmo pošteno. Ampak včasih ni treba iskati romantike, ampak pravo stran. Jaz tukaj ostajam pri osnovi: zmaga Atalante. Če kdo igra bolj previdno, razumem tudi domače brez poraza, osebno pa bi vzel čisto 1.
St. Truiden
SC Freiburg
Ajax
Twente
CSKA Sofia
HNK Hajduk Split
Aarhus
FC Copenhagen 
