Prijateljske tekme me pogosto pustijo malo na distanci, ker trenerji radi premešajo karte, ampak pri paru Gornik Zabrze – Odra Opole vseeno precej hitro pridem do iste misli: domači so bližje zmagi in jaz tu gledam enico.
Ni treba komplicirati. Gornik je v boljšem ritmu, deluje bolj urejeno in predvsem precej bolj zanesljivo brez žoge. To je zame pri takih tekmah pomembno, ker tudi ko tempo ni tekmovalen, ekipa, ki zna držati red med linijami, navadno ne pade v kaos. Odra je v zadnjem obdobju prevečkrat pustila občutek, da jo lahko nasprotnik premakne že z nekaj resnejšimi pritiski. Spredaj še kaj naredi, ampak zadaj ni dovolj mirna, da bi ji tukaj slepo zaupal.
Všeč mi je tudi to, da se tekma igra v Zabrzeju. Tam Gornik običajno izgleda bolj samozavestno, bolj naravno gre v duele in hitreje prevzame pobudo. Tudi medsebojni občutek tega para gre bolj na njihovo stran, kar mi samo potrjuje sliko, ki jo imam pred tekmo.
Je pa ena pomembna zavora: kvota je nizka in govorimo o prijateljski tekmi, kjer zna biti zaradi menjav vse manj čisto. Zato to zame ni tip za neko pretirano junačenje. Če že igram, igram enico, ampak bolj kot dodatek na listku kot pa osrednjo stavo dneva.
