Pri takih derbijih me pogosto prime, da grem proti toku in iščem višjo kvoto, ampak pri tekmi Arsenal – Chelsea tega enostavno ne vidim. Moj prvi občutek je domača zmaga, in bolj ko gledam sliko, bolj mi sedi enica.
Arsenal deluje precej bolj uravnoteženo. Ni samo stvar tega, da zmaguje, ampak kako prihaja do teh zmag. Ekipa je mirna, kompaktna in ne pušča veliko prostora. Chelsea je po drugi strani nevaren naprej, zna pritisniti in zabiti v seriji, ampak istočasno zadaj ne vliva zaupanja. To je proti Arsenalu problem, ker te domači na Emiratesu hitro prisilijo v tek brez žoge, potem pa začneš delati napake.
Seveda pa ni vse idealno pri domačih. Odsotnost Salibaja je pomembna, ker izgubiš vodjo zadnje vrste in igralca, ki zna pomiriti linijo, ko tekma postane odprta. Tudi Timber bi v takem obračunu prišel prav zaradi duelov in prilagodljivosti. Če manjkata še Bruno Guimaraes in Mosquera, ima Arsenal malo manj globine in manj čvrstine v sredini oziroma rotaciji. To je edini del zgodbe, zaradi katerega te tekme ne bi napadel povsem brez pomisleka.
A Chelsea ima svoj paket težav. Največja je Caicedo. Če njega ni, je sredina precej manj agresivna, manj zanesljiva v odvzemu žoge in predvsem bolj ranljiva v prehodu nazaj. Henderson in Palestra dodatno skrčita izbiro, kar pri takem gostovanju ni nepomembno.
Tudi medsebojni občutek je zadnje čase bolj na strani Arsenala, kar pri takih parih včasih šteje več, kot ljudje priznajo. Ne pričakujem lahke tekme, pričakujem pa, da bo Arsenal v ključnih trenutkih bolj zrel. Moj tip je 1. Če kdo noče loviti čiste zmage, mi je povsem razumljiva tudi bolj varna kombinacija domači ali remi in vsaj dva gola na tekmi.
