To je ena tistih tekem, kjer me prvi vtis vleče v eno smer, listič pa v drugo. Hapoel Tel Aviv – Atalanta mi na prvi pogled ne deluje kot par za slepo lovljenje gosta, ampak bolj ko ga obračam, bolj mi diši dvojka.
Prejšnji obračun brez golov me ni odvrnil, prej obratno. Takšne evropske tekme znajo biti v prvi rundi zategnjene, posebej ko ena ekipa najprej preverja teren in ritem nasprotnika. Atalanta je ravno tak profil moštva, ki si zna vzeti več v drugem dejanju, ko ima sliko pred sabo. Hapoel je v zadnjem obdobju precej spodoben, deluje kompakten in ne razpada zadaj, ampak tu je ena pomembna podrobnost: to ni klasična domača tekma. Igra se v Miskolcu, na DVTK Stadionu, kar po mojem kar konkretno zmanjša tisti pravi domači naboj, od katerega Hapoel sicer nekaj dobi.
Meni je to pomembneje, kot marsikdo misli. Ko izgubiš resnično domače okolje, se takšne evropske tekme hitro prevesijo na stran ekipe, ki je bolj vajena igrati pod pritiskom in zna kaznovati eno samo napako. In tu bolj zaupam Atalanti. Ne pričakujem divje tekme, prej potrpežljivo partijo z malo prostora. Tudi sodnik Pignard zna tekmo držati pod nadzorom, kar navadno bolj ustreza bolj disciplinirani in taktično zreli ekipi.
Ne bom kompliciral: pri tej kvoti vzamem 2. Ni tip za romantike, je pa zame tip za hladno glavo.
