Pri prijateljskih tekmah se vedno malo zadržim, ker je v njih več eksperimentiranja kot pri resnih tekmovalnih obračunih. Ampak pri paru Cerezo Osaka – Dortmund vseeno precej hitro pridem do iste misli: če že kaj igram, igram na goste.
Ne zato, ker bi pričakoval popolno dominacijo od prve minute, ampak zato, ker je razlika v kakovosti enostavno prevelika. Cerezo zna biti organiziran in doma v Osaki ne bo brezvoljen statist, sploh na Yanmar Stadiumu se zna ustvariti lepo vzdušje, vendar imam občutek, da bo Dortmund skozi tekmo prej ali slej našel dovolj prostora. Nemci imajo več tempa, več individualne razlike v napadalni tretjini in tudi ko niso idealni, si običajno pripravijo dovolj situacij za vsaj dva gola.
Kar me pri takih dvobojih vedno malo moti, je rotacija. Prijateljske tekme hitro uidejo iz klasične logike, trenerji menjajo ritem, menjajo pol ekipe in včasih tudi rezultat ni več prva skrb. Zato kvote na čisto dvojko niso ravno darilo. Vseeno pa Cerezo ni ekipa, ob kateri bi imel občutek, da lahko zlahka kaznuje vsako manjšo nepozornost.
Moj pogled je torej precej jasen: Dortmund je zame prava stran. Ne bi kompliciral z goli ali posebnimi trgi. Osnovna izbira je 2, za bolj previdne pa je to tip tekme, kjer tudi varnejši pristop na goste brez poraza ni neumen.
