Ne bom kompliciral: Apollon Limassol – Dila Gori je zame tekma, kjer preveč filozofije hitro škodi. Ko vidim domačo ekipo v takem ritmu, predvsem pa način, kako odpira sezono, jo težko ignoriram. Apollon deluje urejeno, zadaj mirno, spredaj pa dovolj ostro, da nasprotnika prisili v napake že zgodaj. To je pomembno pri evropskih kvalifikacijah, kjer marsikdo igra preveč previdno.
Dila Gori mi tu ne sede. Ne zato, ker bi bila povsem nenevarna, ampak ker pušča preveč prostora in nima konstante v igri. Ko takšna ekipa pride na gostovanje v Kolossi, na stadion, kjer domači praviloma hitro prevzamejo ritem, se tekma pogosto lomi v korist favoritov še preden gost sploh pride do svoje prave igre. Apollon zna takšne večere odigrati pragmatično, brez cirkusa.
Kvota na enico ni za lovljenje čudežev, je pa povsem uporabna za solo, če kdo želi mirnejši pristop, ali za kombinacijo na listku. Jaz tukaj ne iščem presenečenja. Edina stvar, ki me malce zadržuje, je tipična evropska nervoza v prvi uri igre; če favorit ne zabije prvega, zna postati malo trdo. A tudi v takem scenariju bolj zaupam domačim.
Če bo Apollon od začetka stal visoko in ostal discipliniran brez nepotrebnega odpiranja, bi moral kvalitetno razliko prej ali slej unovčiti. Moj tip je domača zmaga. Ni najbolj glamurozna stava tedna, je pa ena tistih, ki jih vzamem brez posebnega notranjega boja.
