Takšne prijateljske tekme me vedno malo ustavijo, ker so na papirju preproste, v resnici pa hitro postanejo čudne. Cincinnati – Burnley je zame ravno tak primer. Na prvo žogo me ne vleče v lovljenje čiste dvojke, bolj mi sede varnejša pot z X2.
Cincinnati je v ritmu tekem, kar v tem delu poletja ni nepomembno. Ekipa deluje kar uravnoteženo, ni pa to moštvo, ki bi me prepričalo, da lahko skozi vseh 90 minut drži visok nivo proti angleški zasedbi. Domači znajo biti trdi, znajo odigrati zrelo, ampak hkrati redko pustijo vtis ekipe, ki nasprotnika povsem povozi. Pri njih vidim dovolj dobrih obdobij, ne vidim pa konstantnosti, zaradi katere bi šel proti gostom.
Burnley je po drugi strani še nekoliko neznanka, ker nima prave tekmovalne slike iz nove sezone, ampak takšne ekipe običajno prinesejo več fizične moči, širši kader in več menjav, ki ne znižajo ritma tako močno. To je v prijateljskih obračunih pogosto odločilno. Trenerji menjajo, testirajo, lomijo ritem, in ravno zato mi je dvojna možnost bolj smiselna kot lovljenje neposredne zmage.
Ker v izhodišču ni izpostavljenih pomembnih poškodb ali kazni, gledam predvsem na razliko v kakovosti in globini. Moj občutek je precej jasen: Burnley bi moral najti način, da ostane neporažen. Ni tekma, v kateri bi kompliciral. X2 je zame čisto korekten izbor.
