Tole je ena tistih tekem, kjer me sama kvota ne vrže na hrbet, izbor pa mi je vseeno precej jasen. Za Qatar – Saudi Arabia sem na strani domače zmage, čeprav ne govorim o paru, ki bi ga brez razmisleka tlačil na vsak listek. Enica ima zame smisel predvsem zato, ker mi Qatar deluje bolj urejeno, bolj zrelo in z več rešitvami, ko se tekma lomi.
Ker je to začetek kvalifikacijskega ritma, nimamo klasičnega občutka forme iz serije zadnjih tekem, zato jaz v takih primerih vedno bolj gledam jedro ekipe. Qatar mi je tu preprosto bolj všeč. Ima več igralcev, ki znajo umiriti tempo, zadržati glavo hladno in hkrati odločiti tekmo z eno potezo. Afif, Almoez Ali, Al Heidos – to so imena, ki v teh regionalnih obračunih običajno pomenijo razliko. Na drugi strani Saudijci niso slabi, daleč od tega, ampak meni delujejo bolj odvisni od trenutka kot od prave kontrole nad tekmo.
Pomembno je tudi, da se igra v Abu Dhabiju, torej ne v pravem domačem okolju Qatarja. Zaradi tega bi bil pri previsokem vložku previden, ker je ta “domačnost” vseeno malo umetna. A tudi na nevtralnem prizorišču imam občutek, da je Qatar bolj kompaktna zasedba. Medsebojni obračuni mi tu ne pomenijo veliko, ker sta si ti reprezentanci že znali vrniti udarec.
Moj pogled je torej precej preprost: čista enica. Ne bi kompliciral z dodatki, hendikepi ali lovljenjem višje kvote. Če že igram ta par, ga igram na zmago Qatarja.
