Ko sem prvič pogledal ta par, nisem šel lovit spektakla. Scotland – Morocco mi deluje kot tekma, kjer je treba ostati prizemljen. Moj prvi občutek je bil preprost: manj kot 3,5 gola je tukaj najbolj zdrava izbira.
Škotska postavitev mi kaže na precej delovno ekipo. Robertson in Tierney lahko prineseta širino, McGinn, Christie in Ferguson pa so igralci, ki znajo držati ritem tekme pod kontrolo in jo narediti malo “umazano”, če je treba. McTominay za Adamsom je zanimiva rešitev, ker doda fizičnost in drugo žogo, ne pa nujno napadalnega kaosa. To je ekipa, ki te prej izčrpa kot razstreli.
Na drugi strani je Maroko tehnično zelo prijeten za gledanje, ampak tudi oni niso zgrajeni tako, da bi brezglavo leteli naprej. Brahim Díaz je sposoben odločiti tekmo z eno potezo, Hakimi in Mazraoui lahko odpreta bok, toda z Bonom zadaj ter z bolj previdnim jedrom na sredini imam občutek, da bodo pazili na ravnotežje. To mi je pomembno pri takih linijah.
Še prizorišče v Bostonu mi tukaj nekaj pove. Nevtralno okolje pogosto vzame malo divjine iz tekme, posebej ko gre za dvoboj dveh ekip, ki si ne želita prve večje napake. Tudi njun zadnji medsebojni obračun je šel v to smer.
Jaz ostajam pri under 3.5. Vidim 0:0, 1:0, 1:1 ali 2:1 precej prej kot karkoli bolj norega. Če bi že kaj širil, bi pogledal še Scotland ali remi v kombinaciji z manj goli.
