Pri takih tekmah se najprej vprašam eno zelo preprosto stvar: ali ima favorit dovolj resnosti, da opravi posel brez kompliciranja. Pri paru Luxembourg – Italy je moj odgovor da. Ne bom ga olepševal — tukaj mi diši po čisti dvojki, pa čeprav gre za prijateljsko srečanje, kjer zna biti ritem kdaj malo čuden.
Luxembourg doma običajno skuša ostati kompakten, zapreti sredino in upati, da bo iz ene ali dveh situacij ukradel gol. Problem je, da proti reprezentanci, kot je Italija, ni dovolj samo disciplina. Če nasprotniku prepustiš žogo in prostor med linijami, te prej ali slej odpre. Luxembourg v napadu ni ekipa, ki bi redno pritiskala ali si pripravljala serije velikih priložnosti, zato težko verjamem, da bo Italiji povzročal dolge slabe minute.
Pri Italiji mi je všeč predvsem to, da zna tudi v manj glamuroznih tekmah igrati zrelo. Ni nujno, da bo to predstava za naslovnice, ampak takšne reprezentance pogosto zmagujejo prav zato, ker ne paničarijo. Vzamejo pobudo, kontrolirajo tempo in čakajo na napako. Na Stade de Luxembourg bo domače občinstvo seveda pognalo svoje, vendar to zame ne spremeni glavne slike.
Pri prijateljskih obračunih sem sicer previden s hendikepi in lovljenjem previsokih kvot. Preveč menjav, preveč eksperimentiranja. Zato se mi osnovni tip zdi najbolj smiseln. Ne pričakujem nujno razbijanja, pričakujem pa razliko v kakovosti, širini kadra in mirnosti v zaključku akcij. Moja izbira je 2. Kvota ni ogromna, je pa po mojem dovolj poštena za listič, kjer nočem komplicirati.
