Pri Torino – Juventus me prva misel vleče na goste, čeprav je to ravno tista tekma, kjer se ljudje hitro ustrašijo derbija in začnejo iskati remi. Razumem zakaj, ker so ti obračuni pogosto zategnjeni in redko stečejo v odprt nogomet. Ampak ko odmislim romantiko mestnega rivalstva, še vedno vidim Juventus kot bolj zrelo in bolj urejeno ekipo.
Torino v zadnjem obdobju name ne deluje kot moštvo, ki bi znalo pritisk držati vseh 90 minut. Še posebej ne zdaj, ko manjkata Aboukhlal in Anjorin, kar pomeni manj energije in manj nepredvidljivosti v prehodu naprej. Še večji problem pa je odsotnost Maripana, ker tak igralec v takšni tekmi običajno daje mir zadnji vrsti. Ko ga ni, je obramba bolj ranljiva v duelih in pri prekinitvah. Marianucci dodatno zmanjša širino izbire.
Juventus tudi ni brez težav. Bremer je ogromen minus, ker z njim obramba deluje bolj avtoritativno, Yildiz pa bi na takšni tekmi s svojo lahkotnostjo lahko delal razliko med linijami. Če Vlahović res odpade, je to še en udarec za realizacijo. Vseeno mislim, da imajo gostje dovolj kakovosti in predvsem več tekmovalne discipline, da takšno tekmo obrnejo na svojo stran.
Ne pričakujem lepotice. Prej trdo, nervozno, mogoče celo umazano tekmo, kjer bo Zufferli moral hitro postaviti mejo. Moj tip ostaja 2. Ni idealna kvota za eksperimentiranje, je pa zame prava stran.
AS Roma 
Como 
Atalanta 
Bologna 
Udinese 
Sassuolo 
Parma 
Fiorentina 
