Ne bom kompliciral: pri tekmi Fenerbahce – Besiktas mi najbolj sede 1X. Ni to tip za lovljenje slave, je pa zame precej logična izbira za derbi, kjer se zelo hitro vse obrne na eno napako, en rdeč karton ali en prekinjen ritem.
Fener doma praviloma deluje bolj zrelo kot na gostovanjih. Tudi ko ne blesti, zna tekmo držati pod kontrolo in iz nje iztisniti vsaj točko. Res pa ni vse idealno. Odsotni so E. Alvarez, N. Semedo in C. Soyuncu, kar se pozna bolj, kot se zdi na prvi pogled. Soyuncu prinese mir in moč v zadnji liniji, Semedo širino in ponavljanja ob boku, Alvarez pa ravnotežje med osvojeno žogo in prvim podajanjem naprej. V derbiju ti takšne malenkosti hitro manjkajo.
Tudi Besiktas nima popolne slike. Manjkajo D. Sahin, E. Topcu in E. B. Toure, N. Uysal pa je po teh informacijah prav tako izven kadra. To gostom pobere nekaj širine pri rotaciji in malo zmanjša možnost, da bi z menjavami obrnili tempo v svojo korist. In ja, Besiktas je sposoben pokvariti večer vsakomur, sploh Fenerju, ker so ti obračuni pogosto nervozni in tesni.
Všeč mi je tudi prizorišče. Na Sukru Saracogluju Fener običajno doda nekaj energije več, publika pa takšne tekme nosi skoraj od prve minute. Sodnik Y. Kol zna biti kar hiter s kartoni, kar pomeni več prekinitev in manj tekoče igre. To mi še dodatno vleče proti varnejši izbiri. Če me kdo vpraša za čisto zmago domačih, nisem tako pogumen. Da pa Fener ne izgubi, to je moj glavni občutek.
Galatasaray 
Trabzonspor 
Göztepe 
Başakşehir 
