Pri takih tekmah se najprej vprašam, ali res potrebujem zmagovalca. Tukaj ne. Iraq – Bolivia mi diši po tipični partiji, kjer je pametno ostati pri nižji meji golov, zato grem na under 3.5.
Obe reprezentanci v ta obračun vstopata brez pravega tekmovalnega zaleta v tem ciklu, in to se ponavadi vidi že v prvih minutah: veliko varovanja posesti, malo tveganja, še posebej ko si ekipi nista ravno vsak teden na radarju. Irak zna biti organiziran in kompakten, Bolivija pa praviloma ne sili v divjanje, če nima jasne pobude. Ko nimam jasnega občutka za stran, iščem tekmo, ki težko uide iz rok, in to je zame točno tak profil.
Tudi medsebojna slika mi ne vleče v festival. Enkrat sta se povsem zaprla, drugič je ostalo pri treh golih, kar je za to mejo še vedno čisto v redu. Ne pričakujem brezglavega nogometa, sploh ker se igra v Monterreyu, kjer je občutek precej nevtralen in ekipe pogosto najprej iščejo ravnotežje. Takšne tekme se zlomijo na eno potezo, ne pa na serijo odprtih napadov.
Sodnik Barton mi tukaj ne spremeni veliko; bolj kot vse drugo mi je pomembno, da ta par ne deluje kot dvoboj ekip, ki bi se hotele razgaliti. Kvota ni za lovce na čudeže, je pa uporabna za kombinacijo ali bolj miren listič. V glavi imam 1:0, 1:1 ali največ 2:1, zato je manj kot 3.5 gola zame najbolj logična izbira.
