Ne bom kompliciral: pri paru Gibson T. – Osaka N. grem na dvojko. Kvota 1.45 ni darilo, je pa zame še vedno dovolj uporabna, ker tukaj vidim precej jasno razliko v kakovosti, predvsem v tem, kako obe igralki lahko narekujeta ritem na trdi podlagi.
Osaka je tip igralke, ki si na takem turnirju lahko ogromno olajša delo že z začetnim udarcem in prvim agresivnim udarcem po servisu. Ko ujame občutek, nasprotnici zelo hitro vzame zrak, ker ji ne pusti, da bi zgradila izmenjavo po svoje. Pri takih dvobojih jaz vedno gledam isto stvar: ali lahko outsiderka s stabilnostjo in potrpežljivostjo izsili daljše igre, ali pa bo ves čas gasila požar. Tukaj bolj verjamem v drugo možnost.
Seveda pri Osaki nikoli ne stavim povsem brez zadržka. Ni skrivnost, da zna imeti nihanja v ritmu, sploh če uvod ni čist in če sama sebi zakomplicira servisne igre. Ampak ravno zato mi je ta kvota še sprejemljiva in ne previsoko stisnjena. Če bo igrala vsaj približno v svojem normalnem napadalnem okviru, bi morala imeti dovolj orožij, da dvoboj zapre brez prevelike drame.
Moj pogled je torej precej preprost: ne lovim tukaj eksotike, ampak bolj zanesljivo izbiro. Osaka ima več izkušenj z večjim odrom, več teže v udarcih in višji strop, kar v takem obračunu običajno odloči. Dvojka je moj izbor, predvsem za solo stavo, ne bi pa iz tega delal neke romantične zgodbe. To je zame stava na razred več.
